Med pospravljanjem poletnih oblačil sem ugotovila, da mi manjkajo kopalke, ki sem jih letos kupila. Prav razočarana sem bila, ko sem to odkrila. Prva misel, ki sem jo dobila, je bila ta, da bi si kupila enake, ampak sem se na srečo isti hip ustavila, ker sem se spomnila, da lahko, da vseeno so pri kom. Pri kom točno res ne vem, ampak dokler ne povprašam, bom težko vedela. 

Popravila sem vsa oblačila do konca v škatle, ker vem, da jih ne bom več nosila do spomladi in pripravila oblačila, ki jih bom nosila sedaj. Jesen je že skoraj tukaj in čas je za toplejša oblačila. Nekaj oblek in majčk sem vseeno pustila, ker jih velikokrat nosim še v zadnjem mesecu poletja, potem bom pa še to pospravila. 

Ko sem pospravila vse kopalke, sem najprej poslala vsem prijateljicam sporočilo, če imajo kakšne črne kopalke odveč kje v omari, ker pogrešam svoje. Vse so mi odgovorila, da ne vedno ampak da bodo preverila tako, da nisem bila nič kaj bližje sreči, da bi se moje nove kopalne vseeno našle. Upanje umre zadnje pravijo, zato sem si rekla, da se bo že našlo, ali se bo, če pa ne, bom pa povprašala še moški del prijateljev, ali so kje kaj našli. Pri njih nikoli ne veš ali v takšnih primerih preverijo pri nas puncah ali pa so leni in počakajo, da se same oglasimo. Mislim, da je druga možnost bolj realna kakor pa prva. Morda je tam vseeno več možnosti, da se bodo moje kopalke celo našle.