Kako lepe spomine imam na to uro Citizen, ki mi jo je kupil moj fant. Prvič v življenju sem dobila nekaj tako lepega, dragega, ko ni bilo nujno potrebno. Moj fant je res dober človek, on mi je odprl svet, da nič ni nedosegljivo, da si lahko želim in da se želje tudi uresničijo. To mi je pokazal prvič z nakupom ure Citizen, ki mi jo je kupil kar tako, ker je vedel, da si kaj takega sama ne bom nikoli privoščila.

Tega sveta, da si privoščiš nekaj lepega in dragega, nisem poznala. Prav spominjam se občutkov, kako srečna sem bila, ko sem prišla v zlatarno in mi je fant rekel, da naj si pogledam ure in da mi bo eno kupil. Hotel mi je pokazati, kako zelo rad me ima, ker je vedel, da si želim ene lepe ure. Tako mi je tisti dan kupil uro Citizen, prekrasna elegantna ura.

Nosila sem jo vsak dan, bila je moj stil, ni bilo pomembno, kako sem se oblekla, na koncu je na mojo roko prišla vedno ura Citizen. Potem pa sva se selila in jaz nikoli več nisem našla svoje ure. Kam je izginila še danes ne vem, iskala sem jo ure in ure in nikoli več je nisem našla. Še danes pogrešam to uro, ker je bila več kot samo ura. Kako žalostna sem, ker sem jo izgubila. Ta ura mi je pomenila ogromno, imela je večji pomen, dobila sem jo iz ljubezni, razširila mi je misli, da si človek lahko marsikaj privošči za kar misli, da je nedosegljivo. Sedaj ure Citizen nimam več in nobena druga ura ne more nadomestiti tiste moje prve. Še danes ne morem pozabiti na njo in jo včasih iščem. Vendar vem, da te moje ure Citizen ne bom več našla, ali je šla v smeti, ali pa je dobila novega lastnika.