Od nekdaj sem si pred hišo želela, da bi imela pergolo brez strehe in kjer bi plezalna, rdeča vrtnica naredila senco. Takšne pergole niso drage, potrebuješ le les in to je to. Ker sem živela sama, sem sem morala znajti po svoje. Poklicati določene mojstre, ki se v to spoznajo. Danes dobiš vse, če seveda plačaš. Tako sem se odločila, da mi bo to naredil en samostojni obrtnik, ki se je ukvarjal z lesom.

Vse sva se pogovorila, kako velike pergole si želim, kje točno naj bo in kako bo izgledala na koncu. Razložila sem mu, da bom ob pergoli posadila plezalno vrtnico, ki bo kasneje prekrila celotno pergolo in tako bo nastal pravi cvetoči raj. Malo sem bila žalostna, ker sem vedela, da bo to trajalo, da moja vrtnica zraste. Po vrtnarijah sem iskala največjo možno sadiko plezalne vrtnice, vendar imajo povsod približno enake sadike.

Takšne pergole so narejene hitro, tako da jaz sem jo imela postavljeno v dveh dneh. Res je prišlo lepo, najlepše pa mi je bilo, ko je vrtnica začela cveteti. Jeseni sicer nisem vedela, koliko jo lahko obrežem ali jo je obrezati sploh potrebno, če želim, da bo zrasla čim višje. Takšne pergole z plezalno vrtnico v naši okolici nima nihče. Sama sem se tega domislila. Vedno sem imela rada rože, najbolj pa so mi bile všeč vrtnice, živo rdeče.

Čez nekaj časa, sem pod pergolo postavila mizo in stole, vse skupaj je izpadlo prav pravljično. Takšne pergole že dolgo nisem videla, moja seveda je bila najlepša. Te pergole z rožami so mi res lepe, jaz bi jih imela kar več. Včasih so tudi starejše hiše imele takšne pergole, jaz pa sem tako in tako bolj stara duša in zame to ni nič novega. Tudi pritlične hiške so mi všeč, ki imajo polno rož pred vhodom v hišo.