Pa smo šli na zipline. Nikoli še nisem šel, ker sem se vedno bal. Starši so mi že večkrat rekli, ko smo bili nekje, kjer je bil, pa si nisem upal. Letos pa sem imel željo in tako smo šli v Bovec. Tam seveda zipline je in upal sem, da bomo šli. Starši so bili zato. Vedel sem, da bo oče sigurno šel, nisem pa vedel za mamo. Moja mama se odloči vedno zadnji trenutek. Zanjo sem vedel, da je ni strah, bolj je bilo to, če se njej ta dan to ljubi. Na koncu smo se odločili, da gremo vsi. Imeli smo edino eno težavo, ker smo imeli zraven psa. 

Kdo bo čuval psa, če gremo na zipline?

No, pa se je našla rešitev. Namreč eden od zaposlenih se je ponudil, da ga lahko on počuva tisti čas, ko bomo šli. Tako smo lahko šli vsi. Mamo je vseeno malo skrbelo, da ne bi iblo kaj narobe, potem pa se je hitro sprostila. To je bil moj prvi zipline in lahko rečem, da sem užival. Presenetil sem sam sebe, ker me ni bilo prav nič strah. Moram reči, da sem užival v vožnji. Tako sem si tudi rekel, da če že grem, potem bom tudi užival. 

Nisem pa vedel, kako bo odreagiralo moje telo. Vendar je bilo super. Ko sem se peljal, sem gledal okolico in užival v vetru. Če bi bilo možno bi šel še enkrat, ker je bilo tako fajn. Mamo in očeta tudi ni bilo strah, tako da smo vsi imeli krasen dan. Ko sem ju vprašal, kdaj bomo še šli, ker je bilo tako fajn, sta mi obljubila, da bomo sigurno še kdaj kje šli. Sedaj je na vrsti še kakšen drug zipline, saj jih je po Sloveniji polno in jaz komaj čakam. 

 …