To je zgodba o tem, kako sem se naučila živeti s šumenjem v ušesih. Ko sem prvič opazila šumenje sem mislila, da bo minilo samo od sebe. Šumenje in rahlo zvonenje v ušesih se je pojavljalo predvsem po napornih dnevih v službi, zato sem to takoj pripisala stresu in temu nisem posvečala posebne pozornosti. Potem pa se je zgodilo, da je ta zvok preprosto ostal in ni več izginil. 

Tinitus je stanje, ki se kaže kot zvonenje, piskanje, brenčanje ali šumenje v ušesih. Ta zvok ne prihaja iz okolice, temveč se kar pojavi. Ko sem po nekaj tednih neuspešnega ignoriranja zvoka končno obiskala zdravnika, mi je razložil, da so vzroki telo različni – od izpostavljenosti glasnim zvokom, stresa, do težav s sluhom ali krvnim obtokom. 

Najprej sem bila obupana. Zaradi nadležnega šumenja sem bila pri delu manj skoncentrirana, zvečer pa nisem mogla zaspati. Tinitus me je spravljal ob živce in strah me je bilo, da se ga ne bom nikoli več znebila. Na spletu sem prebrala vse možno in to tudi preizkusila v praksi. Zmanjšala sem vnos kofeina, izogibala sem se hrupnim okoljem in poskusila tudi različne tehnike sproščanja in meditacijo. 

Kar mi je na koncu najbolj pomagalo pa je bila sprememba načina razmišljanja. Namesto da sem se osredotočala na šumenje sem se naučila preusmeriti svojo pozornost. Pred spanjem sem si začela predvajati nežne zvoke in tiho glasbo, kar je prekrilo tinitus in mi omogočilo, da sem lažje zaspala. Naučila sem se tehnik dihanja in se tako trudila zmanjšati stres, saj sem opazila, da se po zelo stresnih dnevih tinitus poslabša. 

Naučila sem se živeti s tem. Če prej zvonenje in šumenje v ušesih ni izginilo, ga več ne doživljam kot nekaj motečega, ampak nekaj, kar je del mene. Tinitus me je naučil potrpežljivosti in tega, da lahko s pravim pristopom omilimo njegove učinke. …